Glinščica

Glinščica je potok, ki izvira pod hribom Toško Čelo nad Podutikom in teče po obronku Ljubljanskega barja ob Poti spominov in tovarištva in hribu Rožnik. V ljubljanskem mestnem predelu Vič se izliva v Gradaščico (ki se nato izliva v Ljubljanico). V Podutiku jo prečka Kavškov most. Reka Glinščica izvira pod severovzhodnimi obronki Toškega Čela in pri Podutiku preide v ravninski del Ljubljanske kotline. Topografska slika porečja je sestavljena iz gričevnatega dela na vzhodu in zahodu ter ravninskega dela, ki se razširi v južnem delu. Relief porečja Glinščice je precej raznolik od strmih povirnih območij do ravnic. Ravninski del porečja je slabo prepusten.

glinscica

Povirje Glinščice sega na severni strani v pobočje Toškega Čela in Mrnega vrha, razvodnica na vzhodu sega v urbano območje mesta Ljubljana (Dravlje, Šiška), preko Šišenskega hriba in Rožnika do izliva v Gradaščico, ki predstavlja najjužnejšo točko porečja. V smeri proti zahodu poteka razvodnica skozi urbano območje preko Brda vse do Tičnice, kjer se usmeri proti severu preko Stražnega vrha, Prevala do Toškega Č ela. Večji pritok Glinščice je Pržanec, čigar povirje sega v pobočje Velike trate in Male trate in odvaja vodo s pretežno ravninskega dela vzhodno od Glinščice.

Padavinsko prispevno obmo je Glinščice obsega 17,4 km2. Položaj odvodnice znotraj urbanega območja določa odvodnja meteornih voda s kanalizacijskim sistemom, zato orografska razvodnica ne sovpada vedno s prispevnim območjem Glinščice. Skupno prispevno območje Glinščice je nekoliko večje in zajema 19,3 km2 površine, ker je padavinski odtok z območja med Guncljami, železnico in orografsko razvodnico med porečjema Glinščice in Save ter dela urbanih površin ob izlivnem delu Glinščice preko kanalizacijskega meteornega omrežja speljan na območje porečja Glinščice. Ob tem se na porečje Glinščice steka tudi pretežen del meteornih vod z 1,9 km 2 površin z območja Šentvida. S širitvijo tlakovanih neprepustnih urbanih površin na ravninske predele območja porečja Glinščice, se je hidrološka slika povodja močno spremenila zlasti v obdobju zadnjih 20-ih let. Obsežna urbana področja so se razširila predvsem na območju Podutika, Dravelj, Kosez in Brda. Ta ravninska področja so pred pozidavo le malo prispevala k izoblikovanju vrhov hidrogramov odtoka. S povečanjem deleža neprepustnih površin (pozidava, prometne površine) so se povečali odtočni koeficienti, izgradnja meteorne kanalizacije je dodatno prispevala k zmanjšanju časa koncentracije.

glinscica2

Ocenjeno je bilo, da je na celotnem porečju Glinščice delež urbanih površin 38 % oziroma 6,6 km2. Groba ocena povprečnega koeficienta odtoka s prispevnega območja Glinščice, izračunana iz povprečne letne količine padavin (1376 mm) ter povpre nega letnega pretoka Glinščice (0,383 m3/s),znaša 0,58, kar je pokazatelj intenzivnega odtoka padavinskih voda v strugo Glinš ice. Struga Glinščice je bila regulirana praktično po vsej svoji dolžini. V 70-tih letih je bila izvedena obsežna regulacija, v okviru katere je bila Glinščica regulirana od izliva v Mestno Gradaščico do Brdnikove ulice. Na dnu struge je bila urejena betonska kineta (korito), ki je namenjena odvodnji srednjih letnih ter nizkih voda v sušnih obdobjih. Z betonskimi ploščami je bil obložen tudi del brežin. Z ekomorfološkega stališča predstavlja betonsko tlakovanje struge močno degradacijo vodnega okolja.

Vir: